Toaletni papir 2.0
V soboto 21. avgusta je Žurnal ponosno objavil članek, v katerem je predočil rezultate Nacionalne raziskave branosti, ki je ugotovila, da je najbolj bran časopis v Sloveniji. Vse lepo in prav, ampak jaz imam s tem problem. Zakaj za vraga se brezplačnike sploh vključuje v takšne raziskave? Če je Žurnal najbolj bran časopis, zakaj potem v to kategorijo ne sodijo tudi reklamni letaki? Tudi ti se namreč zastonj znajdejo v nabiralnikih, pa še pretvarjajo se ne, da služijo kakšnemu drugemu namenu kot oglaševanju, v nasprotju z Žurnalom. Če nekaj tisoč ljudi na teden ta časopis uporabi po opravljanju velike potrebe, to še ne pomeni, da ga berejo!
Razlika med Žurnalom in letaki je v bistvu ta, da si je z letaki, zaradi same sestave papirja, načeloma težje obrisati rit, ter <ultra-cinizem> da so letaki v večini oblikovno bolje zasnovani ter bolj striktno lektorirani. </ultra-cinizem> (Tako je, še pika je cinična.)
Poskusimo z (morda preveč abstraktno) analogijo.
Če ti na vratih pozvoni predstavnik Jehovovih prič in ti zagotavlja, da boš trpel v peklu, če takoj ne sprejmeš njihove verzije realnosti, in imaš dovolj razuma, da ga odvrneš, to verjetno ne pomeni, da bi v resnici rad postal goreč pripadnik te verske sekte.
Za Žurnal pa je očitno dovolj, da se po pomoti neke noči, ko se v pijanem deliriju opotekaš po ulicah Ljubljane, zaletiš v enega od njihovih stojal in že si bralec.
Precej zanimivo se mi zdi, da na naslovnici omenjene sobotne izdaje v zgornjem desnem kotu Žurnal navaja 370.000 bralcev vsako soboto, medtem ko v kolofonu piše, da so na ta dan natisnili le 293.000 izvodov. Morda je bilo komu od ustvarjalcev raziskave ali komu od urednikov malo dolgčas in je domneval, da vsak izvod v povprečju prebere (ali ga uporabi za kurjavo) 1,2 človeka. Kdo ve? Brezplačnik Dobro jutro je recimo na naslovnici svoje sobotne izdaje zapisal, da so razdelili 350.000 izvodov, ne pa da jo je toliko ljudi tudi dejansko prebralo, kar je nedvomno bližje resnici.
Ostaja pa vprašanje: zakaj se brezplačniki sploh smatrajo za legitimen časopis in ne za toaletno potrebščino?
Bodite v gnoju,
Janez Kidač.
“Janša, reši nas”
Vsi vemo, da se na protestih, sploh študentskih, počne neumnosti. Alkohol, kaka dobra travca in pa tisti "hordni instinkt", ki ga imajo vsi udeleženi. Pa recimo, da še nekako razumem kako je lahko prišlo do obmetavanja parlamenta z granitnimi kockami, bili so pijani in so konkretni bedaki, nikoli pa ne bom mogel razumeti, kako si lahko v takem nerazsodnem stanju, da hodiš okoli z napisom "Janša, reši nas" po protestu, ki nasleduje študentsko črno sredo.
Moram reči, da sem bil popolnoma presunjen ob pogledu na sliko, kjer je protestnik ponosno z dvignjeno glavo nosil napis "Janša, reši nas". V tistem trenutku nisem vedel naj se smejim, jokam ali vložim kazensko tožbo zoper njega zaradi razžalitve, ker več kot očitno da je žalil, ne samo mojo, temveč inteligenco vseh, ki imajo IQ nad povprečno zimsko temperaturo v sibiriji.
Se spomnite daljnega leta 2006? Omenjeni protestnik se gotovo ne, če bi se, bi se tudi spomnil, da je bil takrat Janša vse manj kot rešitelj. Tisti, ki se spomnimo vemo, da je hotel uvesti šolnine za vse programe visokošolskih institucij zaradi česar je bila sklicana črna sreda in zakaj smo tisti dan tam stali! Takrat se je šlo za naše pravice, za naše šolanje. Na tokratnem študentskem protestu se je šlo za reševanje honorarjev "šefov ŠOS-a in ŠOU-ov" ter njihovega bogastva.
Dejstvo je, da smo študentje in dijaki že zdavnaj izgubili vso kredibilnost, predvsem v zahvalo Študentske organizacije Slovenije in njihovih, kot oni pravijo, organizacijskih oblik, saj so s svojo izjemno diplomacijo in sposobnostjo argumentiranja stališč praktično zagotovili sprejem Zakona o malem delu v obliki kakršna je. Morda bi bilo bolje, če bi sklenili kakšen kompromis, namesto da besno zavračate zakon v celoti, ki bi bil z nekaj popravki še prebavljiv.
Morda bi pa tale naš protestnik raje nosil napis "ŠOS, kupi si kilo pameti in ne bodi taka egoistična rit, ki je sama sebi namen pa skulirajte se malo z temi svojimi honorarji pa nakupi, ker gre že vsem na kozlanje od tega". Dobro, morda nekoliko dolg slogan, ne glede na to kako natančen. Na tej točki morali predstavniki ŠOS-a zamisliti, saj smo prišli do več kot očitnega znaka, da srednješolska izobrazba propada, lahko bi rekli celo, da ne deluje in prideluje zgolj ovce, ki slepo sledijo velikim manipulantom, ampak ne bodo naredili nič, saj so eni izmed njih. Prejšnji teden bi morali študentje in dijaki preplaviti ceste, ampak namesto zaradi ohranjanja monopolnih zaslužkov študentske organizacije preko študentskega dela, za boljšo izobrazbo v srednjih šolah in univerzah, ker več kot očitno sistem ne izobražuje, samo poglejte zgornjo sliko! Ali bi bilo preveč racionalno in nesebično pričakovati, da se ljudje zavzemajo za nekaj, kar je dejansko pomembno?
Daleč smo prišli.
Z vami v gnoju,
Borut Kidač
Omejenost:razum – 1:0, ali demonstracije proti Zakonu o malem delu
Neka pesem pravi "...money for nothing and chicks for free..." in v bistvu kar dobro povzame za kaj se je pravzaprav šlo na današnjih demonstracijah v središču Ljubljane.
Nisem namreč popolnoma prepričan če se po svetu pogosto demonstrira zato, da se zaščiti elito, oz. tiste ki prejemajo denar za nič dela. V nasprotju s politiki, ki jih plačuje ljudstvo, se razni odborniki študentskih organizacij niti pretvarjajo ne, da delajo, jim pa gre priznati, da so se vehementno potrudili za kampanjo! O ja, mesto je bilo že mesec ali dva pred protestom preplavljeno z letaki, plakati, in drugo šaro, ki se nikoli ne bo niti reciklirala (in verjemite, oblikovanje, tisk in distribucija nista zastonj). Kampanja proti zakonu o malem delu je (glede na število protestnikov) torej uspela - seveda na račun davkoplačevalcev, ki so mogli za vso to sranje posredno tudi plačati.
Če si se danes sprehodil po Ljubljani, si lahko opazil kar nekaj ljudi, ki je delilo letake, piščalke in ostali propagandni material, ki so ga morale plačati študentske organizacije, kot so morale plačati tudi tiste, ki so ta material delili - toliko o tem, koliko (našega) denarja te organizacije res imajo. Zgornji verz iz pesmi Money for nothing skupine Dire Straits se torej nanaša na vse tiste prisklednike, ki so pod okriljem študentskih organizacij pridno vlekli denar za nič dela, kot tudi na mentaliteto, da si lahko plačan, če ne delaš nič (ter da so dekleta zastonj). No, dekle že verjetno lahko uloviš na kakšni študentski zabavi brez pretiranega truda, seveda, če je ta trud podkrepljen z alkoholom, ki ga na študentskih zabavah ne manjka.
Zakon o malem delu bo ŠOS močno udaril po žepu in nekako se mi zdi, da bodo pri ŠOS-u namesto da bi zmanjšali birokracijo in plače tistim, ki nič ne delajo, trpele tiste panoge, od katerih študentje dejansko imamo nekaj korsti. Seveda je pa lažje samo jamrati in vpiti da bodo študentje "najebali". "Najebali" bodo samo zato, ker v študentskih orgnaizacijah ne znati počistiti pred lastnim pragom ter ste ali konkretno neumni, odkrito pohlepni, ali pa preprosto ekonomsko nesposobni. Vedno več ljudi študira ekonomijo, vedno manj pa jih jo zna tudi aplicirati! To lahko pripišemo slabim izobraževalnim ustanovam, ali pa morda preprosto kapitalističnemu pohlepnemu pristopu do življenja nasploh (nekako se nagibam k slednji možnosti, saj veste, lažje je nategnit stranke, študente, delničarje in druge upnike, prodajati meglo in se nato obnašati "Nisam kriv, nisam znao!").
Ne gre se več za to, ali je Zakon o malem delu dober ali slab, marveč za neko vsesplošno otepanje kakršnega koli racionalnega pristopa k dani problematiki. Namesto da bi sami preučili vse (ali vsaj več različnih) plati problema, se je študentom (in dijakom) lažje zanesti na medijsko propagando in se nato odločiti. Takšen pristop je dober pokazatelj zakaj je vedno manj izobraženih ljudi, in zakaj vedno več ljudi ne dokonča študija (veste, če študiraš, moraš tudi kaj znati - načeloma. Načeloma zato, ker Bolonjski sistem dokaj uspešno promovira neizvirnost, lenobo in omejenost, a o tem kdaj drugič).
Zakon, ki je torej bil danes "na tapeti" ne prinaša veliko dobrega, pa niti ne toliko slabega, kot nam hočejo vcepiti v glavo. Na nekaterih majicah, ki so jih delili danes, je bilo moč prebrati "Zakon o malem delu bo zjebal trg dela". Ni res. Ta zakon se trudi vsaj malo urediti kaotično situacijo (pa čeprav ne na najboljši možen način), ki s(m)o jo na trgu dela povzročili ravno študenti! Kaj mislite, da ima delodajalec izbiro, koga bo najel? Seveda, da bo študenta, saj mu ni treba državi plačati skoraj nič prispevkov! No ja, pa tudi država bi lahko nekaj več proračuna namenila boju proti utaji davkov in zmanjšala birokracijo in korupcijo. Ampak v mafijskem gospodarstvu so to le sanje.
Morda bomo s tem zakonom končno začeli malo misliti na delodajalce, ki bodo morali od sedaj naprej krepko razmisliti, koga bodo zaposlili, kvalificiranega (izobraženega) delavca ali faliranega študenta. Nekaj podjetij bo verjetno zaradi pretirane uporabe študentske delovne sile tudi šlo v stečaj, saj so pogoji za zaposlovalce zelo slabi, in morda se bodo potem študenti začeli zavedati, da se moraš za PRAVO zaposlitev izobraževati tako v sklopu študija, kot tudi to, da moraš veliko truda in dela vložiti tudi sam, a če študiraš tisto, kar ti je pri srcu, ti ne bo tako težko. Če pa študiraš samo in le zato ker misliš nekega dne imeti hišo, vikend, jahto in še tisoč drugih materialnih dobrin, pa verjamem, da ti bo težko. Upam, da bomo tako začeli razmišljati o boljših pogojih za delodajalce, ne pa študente, saj se študenti očitno ne zavedajo, da se študij enkrat konča in da bodo ob koncu študija brezposelni. In ko bodo brezposelni, bodo najbrž želeli, da jih kdo zaposli. Pa jih ne bo. Vsaj ne, dokler bodo vladali pogoji ob katerih delodajalcu ne bo treba dvakrat pomisliti koga naj zaposli.
Zato raje TI dvakrat premisli, preden se že desetič vpišeš na študij ekonomije, ker hočeš biti bogat poslovnež. Pojdi raje študirat tisto, ob čemer uživaš, saj obstaja večja možnost, da boš ta študij tudi dokončal. Navsezadnje, vesel, samorealizirian človek je vendar več vreden kot pohlepen človek, pa kaj zato, če si boš moral zaradi tega kupiti slabši avto ali manjši televizor? Je vse kar je otipljivo res postalo edini cilj, h kateremu stremimo?
Plešeš lahko še vedno, reven ali bogat. Seveda, če ne plešeš zgolj na melodijo, ki jo igra denar.
Na današnjih protestih so študentje in dijaki (razmerje je bilo krepko v prid dijakom, ki se jim ni dalo na pouk) dokazali le, da se znajo obnašati kot nedozoreli otroci, ne pa kot intelektualna elita družbe. Razmišljati je težko, obnašati se kot zaostala opica pa precej lažje.
Za konec bi se pa še podpisal pod trditev "Ljudje, ki mečejo jajca, ne morejo biti lačni."
Bodite v gnoju,
Janez Kidač
P.S.: dodajam povezavo na blog, kjer dobro piše kam gre v resnici ves denar, namenjen ŠOS-u.
Elektronski študentski boni in varovanje osebnih podatkov
Saj vse lepo in prav, še en velik računalniški sistem, še ena funkcija na mobitelu, ko pa pogledaš izjave, ki jih moraš podati ob vpisu v sistem gre pa človeku skoraj na bruhanje. Po drugi strani pa varnost spletnega portala www.studentska-prehrana.si, na katerem podajamo osebne podatke kot so EMŠO, naslov prebivališča, e-pošto in druge, ne premore niti osnovne enkripcije z digitalnim certifikatom, da bi se ŠOS lahko vsaj pretvarjal, da je postavil varen sistem.
Sploh nisem velik strokovnjak na področju računalnikov in računalniške varnosti, zato tudi ne mislim pametovati na to temo. Sem prepričan da obstaja razlog, poleg generalne inkompotentnosti administratorja na ŠOS-u, da ni uvedel nobene pametne zaščite strežnika. Vem pa toliko, da ima še facebook https protokol omišljen za prijavo in registracijo, pa ne gre za tako kočljive osebne podatke, kot gre tu.
Po drugi strani je pa res, da pravijo, da smo v recesiji in da Vlada grozi ŠOS-u z malim delom ter posledičnim manjšanjem njihovih dohodkov, zaradi česar kažejo resen strah, saj bo lahko prišlo do nižanja njihovih honorarjev. Potem pa pošiljajo študente na ulice in povabijo predsednika Vlade na ŠKIS-ovo tržnico samo zato, da ga lahko v prehodno nerazsodnem stanju študentje izžvižgajo. Pa da ne zaidem preveč s teme.
Kljub vsem tem dejstvom, mislim da bi lahko na ŠOS-u poskrbeli vsaj toliko za varnost naših osebnih podatkov, da bi kupili tisto digitalno potrdilo za spletni strežnik, ki stane okoli 100EUR na leto, kar tudi ni tako veliko, glede na to da koliko stane licenca za uporabo Windows server, ki so jo kupili. Če pa so že taki zapečkarji, da se bojijo da bo to ogorozilo njihove honorarje, bi si ga pa še vedno lahko zgenerirali sami. Naš sistemc mi zagotavlja, da tudi v zadetem stanju ni tako problematično ustvariti digitalnega potrdila, tako da tale administrator na ŠOS-u res ne bi smel imeti težav s tem; ker pa sem dobra duša sem prosil našega sistemca, če lahko v imenu Gnojišča zgenerira certifikat za www.studentska-prehrana.si, tako da se bomo lahko počutili malenkost bolj informirane, koliko je ŠOS-u dejansko mar za študente. Javni ključ pripenjam v ta članek, medtem ko mi naj za zasebni ključ Vaš administrator piše na borut.kidac@gnojisce.si.
Druga stvar, ki je pri meni vzbudila občutek, da me nekdo želi nafutrati z govnom, pa je bila tretja izjava pri registraciji, ki Študentski organizaciji Slovenije in njenim organizacijskim oblikam (to pomeni vsem društvom in organizacijam, ki so vključene v ŠOS) omogoča deljenje vseh Vaših kontaktnih podatkov, da vas vse te entitete lahko zasuvajo z neuporabnimi sporočili preko MMS, SMS, klicev, video klicev, pošte in elektronske pošte.
Saj bi nastavil svojo rit, da me bo lahko ŠOS še do konca analno obdelal samo zato, ker se registriram v njihov sistem za subvencioniranje prehrane, pa glede na to, da sem jim že tako ali tako dal obilico osebnih podatkov, ki jih lahko prebirajo in koristijo vsi na ŠOS-u in firbčni osebki, ki se brez težave postavijo med uporabnikov računalnik in ŠOS-ov strežnik, in da ne pozabimo na vse dajatve, ki so od mojega študentskega dela prešle na njih, imam dovolj zlorabe za nekaj časa. Hvala vseeno.
www.studentska-prehrana.si-crt
Z Vami v gnoju,
Borut Kidač
Zdaj odločamo mi. Pa res?
19. aprila je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške ali na kratko BHRAS.
V zadnjih mesecih kar naprej poslušamo o arbitražnem sporazumu in kot vedno sta se tudi tukaj pojavili 2 skupini z ločenim mnenjem. Ena, s Pahorjem na čelu, pravi da je dober, druga, z Janšo, pravi da ni. Dovolj smo videli političnih sporov na to temo.
Akt so poslali Ustavnemu sodišču v presojo, z odločbo pa niso bili ravno zadovoljni ne eni ne drugi.
Sodišče je odločilo, da Arbitražni sporazum ni neustaven, saj samo postavlja okvirje, kako na miren način rešiti dolgoleten spor med Slovenijo in Hrvaško, namreč z ustanovitvijo arbitražnega sodišča, sestavljenega iz strokovnjakov, ki bo dokončno odločilo o meji.
Spet se velika imena v slovenskih medijih začno razburjati, da bomo izgubili dostop do odprtega morja, izkrivljajo besede Ustavnega sodišča in mnenja pravnikov. V končni fazi vse kar je pred nami je kopica informacij, ki so ekstremistične v eno ali drugo smer, saj sedaj na referendumu hočejo, da bi odločili tako kot oni mislijo da je prav. Pa naj bodo to podporniki ali nasprotniki sporazuma.
Poglejmo malo v kaj se je ta demokracija sprevrgla. Namesto da bi posameznik volil po svoji vesti, če ne že pameti, voli politično opcijo in mnenja, ki jih le-ta zastopa. Demokracija ne more delovati v družbi, kjer se ljudje obnašajo kot da so njihovi možgani že dolgo nazaj prenehali delovati in sedaj čakajo zgolj na klinično smrt. Ljudje nehajte slepo, kot ovce ovčarjem, slediti politikom in njiovim lažem. Sploh se ne mislim spuščati v to, katera stran ima bolj prav, ampak bom rekel samo tole: preberite tistih 11 členov arbitražnega sporazuma in se odločite sami. Za tiste, ki pa imate še kakšen nevron v glavi, ki spušča električne impulze in bi se radi odločili po svoji pameti ne pa konformirali z ovcami, sem priložil tej objavi še BHRAS in odločbo Ustavnega sodišča o tej stvari. Vse ostale pa bi rade volje usmeril k samomoru, ampak bi bilo to kaznivo dejanje.
Z Vami v gnoju,
Borut Kidač

